Prizorišče zborovanja
V središču tokratnega zborovanja bo Kozjansko ter širše območje Obsotelja. Na zborovanju bodo predstavljene raziskave o pokrajini med Voglajno in Bočem na severu, reko Sotlo na vzhodu, Bohorjem in Orlico na jugu ter razvodnico med Sotlo in Savinjo na zahodu. Z upravno-administrativnega vidika gre za območje občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Geografi smo se v regiji zadnjič zbrali leta 1973 na 9. zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Slatini.
V geografskih opisih in zavesti, pa tudi v širši javnosti je območje Kozjanskega oziroma Obsotelja dolgo časa veljalo za periferno manj razvito, pretežno agrarno pokrajino brez pomembnejših urbanih in gospodarskih središč. Med ključnimi dejavniki so se izpostavljali upad števila prebivalcev zaradi izseljevanja, slaba prometna povezanost ter gospodarska nerazvitost. Po osamosvojitvi Slovenije se jim je pridružila še obmejnost in z njo povezana perifernost.
Na 24. zborovanju slovenskih geografov bodo predstavljene najnovejše raziskave o Kozjanskem oziroma širšem območju Obsotelja. Posebna pozornost bo namenjena obmejnosti in trajnostnemu razvoju, naslovnima temama zborovanja. Oblikovanje državne meje ter vzpostavitev različnih mejnih režimov sta pomembno zaznamovala življenje v pokrajini v zadnjih treh desetletjih. Na zborovanju želimo osvetliti vpliv meje na demografski in gospodarski razvoj območja, rabo prostora ter razvojne načrte.
Kakovost življenja in uravnotežen razvoj sta opredeljena kot ključna cilja razvoja Slovenije. Na zborovanju bomo poskušali identificirati ključne procese ter izpostaviti glavne izzive in priložnosti trajnostnega razvoja pokrajine. Celostno in kompleksno poznavanje naravnega in družbenega okolja ter človekovega delovanja je pogoj za kakovostno življenje prebivalcev ter trajnostno naravnan, enakopraven in pravičen gospodarski, socialni in okoljski razvoj območja.
Nedavni komentarji